Približno v tem času pred enim letom smo imele kolegice Centra
prednovoletno večerjo, na kateri se je vnela razprava o internetnih blogih, ki
se je vrtela predvsem okoli dileme, ali pomenijo blogi le narcisoidno razkazovanje
svojega mnenja, ki pravzaprav v resnici nikogar ne zanima, ali pa so blogi tudi
mesto, s katerega lahko plasiramo družbenokritične ideje. Leto dni kasneje nas
je, spet ob prednovoletni večerji, Blanka spomnila na to debato ter na to, da
danes na novonastalih spletnih straneh Centra samoumevno pišemo bloge.
Internet postaja v različnih vidikih del našega vsakdanjika z nadzvočno hitrostjo in to na subtilen način, ki se ga niti dobro ne zavedamo. Za nas, raziskovalce, pa je postal zanimiv tudi kot novo, nadvse zanimivo raziskovalno področje.
Kako nas internet vse bolj prežema vidim na primer pri delu s študenti. Seminarje ponavadi namenim nabiranju raziskovalnih izkušenj. Študentje se razdelijo v manjše raziskovalne skupinice, ki v teku semestra pripravijo in izvedejo manjše raziskave na poljubno temo. Namenoma jim pustim proste roke tako pri izbiri raziskovalne teme kot pri izbiri metodologije. Ponavadi se odločijo za izvedbo krajše ankete, radi izvajajo intervjuje, zelo priljubljena je diskurzivna analiza, npr. različnih medijskih reprezentacij in podobno. V zadnjih dveh letih pa se je zelo povečalo število tistih, ki se odločijo za analizo različnih internetnih vsebin, predvsem blogov ali pa forumov. Kar je na videz priročen način raziskovanja, saj imaš »teren« praktično na svoji pisalni mizi, a ko se ga enkrat lotiš, se kar naprej spotikaš ob metodološke in druge zanke. Ena od letošnjih skupin pri Študijah spolov na FHŠ v Kopru si je izbrala temo metroseksualnosti v slovenskih internetnih forumih. Analiza obstoječih forumov se zdi relativno enostavna reč, a je problem predvsem v tem, da vsebina foruma navadno ne zadosti raziskovalni radovednosti, na primer, razprave na forumih navadno ne gredo v smer, ki bi jo želeli podrobneje raziskovati ali pa se ustavijo ravno na točki, ki te najbolj zanima. Eden od študentov iz raziskovalne skupine se je zato sam prijavil v nek forum z namenom, da prične in »po svoje« usmerja tematiko metroseksualnosti. A se je hitro zataknilo, saj so ga sodelujoči takoj prepoznali kot novinca v že ustaljeni virtualni skupnosti, kar je takoj omejilo možnosti plasiranje raziskovane teme in vprašanj, ki nas zanimajo.
Vseeno pa so rezultati, ki jih dobimo z analizo različnih internetnih vsebin nadvse zanimivi, praviloma zelo presenetljivi in kar je verjetno najbolj pomembno in česar se še ne zavedamo dobro - do njih po ustaljenih, klasičnih metodoloških poteh niti ne bi prišli. Analiza percepcije metroseksualnosti je na primer razkrila izrazit odpor do kakršnih koli odstopanj od »tradicionalne« (recimo po Conellu hegemonske) moškosti tako v smislu fizičnega (ne)izgleda, imidža, skrbi za telo ipd., kot v smislu identitete, preko tega pa tudi pokazala na problematično subtilno homofobijo in (hetero)seksizem, ki sta tudi sicer pogosta na različnih forumih.
Do zanimivih rezultatov smo prišli tudi z analizo internetnih oglasov za iskanje partnerjev preko interneta, ki smo jo z Beti in Nino, študentkama kulturnih študij oz. kulturologije v Kopru in Ljubljani, opravile v okviru raziskave o internet datingu v Sloveniji, ki jo skupaj z Romanom in njegovimi študenti FF-ja izvajamo v partizanski no-budget varianti že kakšno dobro leto. Rezultati kažejo presenetljiv obrat v preferencah moških in žensk v iskanju partnerjev. Poenostavljano bi lahko rekli, da (vsaj heteroseksualni) moški »drvijo« v družino (oz. si to vsaj povsem jasno želijo), medtem ko ženske iz nje »bežijo« z refleksivno držo in jasno izdelanimi življenjskimi cilji in strategijami, ki se seveda v ničemer ne skladajo s tradicionalno podobo matere in gospodinje.
Tudi vsebine neštetih blogov so za raziskovalce nekakšna »zlata jama«. Neko drugo skupinico študentov je pri Študijah spolov na primer zanimala reprezentacija družin v blogih na različnih slovenskih internetnih straneh. Rezultati niso pokazali enoznačnih vzorcev, npr. ideološke reprezentacije Družine, kot bi morda pričakovali, čeprav so elementi le-te latetno prisotni (in če kaj, je problematično seveda prav slednje). Pravzaprav se je potrdila že zgoraj omenjena dilema, da ljudje uporabljajo bloge v zelo različne namene, tako skrajno bizarne kot družbenokritične. Ko je govora o družinah in družinskem življenju najdemo bloge na pravzaprav vse mogoče teme in pisane na vse mogoče načine, od takih, v katerih novopečeni očka fascinirano opisuje le-to, kako je Njegova hči uspela zlesti iz plenic, do blogov, ki ne/namenoma izražajo celo vrsto problematičnosti in hierarhij sodobnega družinskega življenja. In če vas zanima predvsem to slednje in če imate poleg tega še radi pravljice, kliknite tukaj.
Internet postaja v različnih vidikih del našega vsakdanjika z nadzvočno hitrostjo in to na subtilen način, ki se ga niti dobro ne zavedamo. Za nas, raziskovalce, pa je postal zanimiv tudi kot novo, nadvse zanimivo raziskovalno področje.
Kako nas internet vse bolj prežema vidim na primer pri delu s študenti. Seminarje ponavadi namenim nabiranju raziskovalnih izkušenj. Študentje se razdelijo v manjše raziskovalne skupinice, ki v teku semestra pripravijo in izvedejo manjše raziskave na poljubno temo. Namenoma jim pustim proste roke tako pri izbiri raziskovalne teme kot pri izbiri metodologije. Ponavadi se odločijo za izvedbo krajše ankete, radi izvajajo intervjuje, zelo priljubljena je diskurzivna analiza, npr. različnih medijskih reprezentacij in podobno. V zadnjih dveh letih pa se je zelo povečalo število tistih, ki se odločijo za analizo različnih internetnih vsebin, predvsem blogov ali pa forumov. Kar je na videz priročen način raziskovanja, saj imaš »teren« praktično na svoji pisalni mizi, a ko se ga enkrat lotiš, se kar naprej spotikaš ob metodološke in druge zanke. Ena od letošnjih skupin pri Študijah spolov na FHŠ v Kopru si je izbrala temo metroseksualnosti v slovenskih internetnih forumih. Analiza obstoječih forumov se zdi relativno enostavna reč, a je problem predvsem v tem, da vsebina foruma navadno ne zadosti raziskovalni radovednosti, na primer, razprave na forumih navadno ne gredo v smer, ki bi jo želeli podrobneje raziskovati ali pa se ustavijo ravno na točki, ki te najbolj zanima. Eden od študentov iz raziskovalne skupine se je zato sam prijavil v nek forum z namenom, da prične in »po svoje« usmerja tematiko metroseksualnosti. A se je hitro zataknilo, saj so ga sodelujoči takoj prepoznali kot novinca v že ustaljeni virtualni skupnosti, kar je takoj omejilo možnosti plasiranje raziskovane teme in vprašanj, ki nas zanimajo.
Vseeno pa so rezultati, ki jih dobimo z analizo različnih internetnih vsebin nadvse zanimivi, praviloma zelo presenetljivi in kar je verjetno najbolj pomembno in česar se še ne zavedamo dobro - do njih po ustaljenih, klasičnih metodoloških poteh niti ne bi prišli. Analiza percepcije metroseksualnosti je na primer razkrila izrazit odpor do kakršnih koli odstopanj od »tradicionalne« (recimo po Conellu hegemonske) moškosti tako v smislu fizičnega (ne)izgleda, imidža, skrbi za telo ipd., kot v smislu identitete, preko tega pa tudi pokazala na problematično subtilno homofobijo in (hetero)seksizem, ki sta tudi sicer pogosta na različnih forumih.
Do zanimivih rezultatov smo prišli tudi z analizo internetnih oglasov za iskanje partnerjev preko interneta, ki smo jo z Beti in Nino, študentkama kulturnih študij oz. kulturologije v Kopru in Ljubljani, opravile v okviru raziskave o internet datingu v Sloveniji, ki jo skupaj z Romanom in njegovimi študenti FF-ja izvajamo v partizanski no-budget varianti že kakšno dobro leto. Rezultati kažejo presenetljiv obrat v preferencah moških in žensk v iskanju partnerjev. Poenostavljano bi lahko rekli, da (vsaj heteroseksualni) moški »drvijo« v družino (oz. si to vsaj povsem jasno želijo), medtem ko ženske iz nje »bežijo« z refleksivno držo in jasno izdelanimi življenjskimi cilji in strategijami, ki se seveda v ničemer ne skladajo s tradicionalno podobo matere in gospodinje.
Tudi vsebine neštetih blogov so za raziskovalce nekakšna »zlata jama«. Neko drugo skupinico študentov je pri Študijah spolov na primer zanimala reprezentacija družin v blogih na različnih slovenskih internetnih straneh. Rezultati niso pokazali enoznačnih vzorcev, npr. ideološke reprezentacije Družine, kot bi morda pričakovali, čeprav so elementi le-te latetno prisotni (in če kaj, je problematično seveda prav slednje). Pravzaprav se je potrdila že zgoraj omenjena dilema, da ljudje uporabljajo bloge v zelo različne namene, tako skrajno bizarne kot družbenokritične. Ko je govora o družinah in družinskem življenju najdemo bloge na pravzaprav vse mogoče teme in pisane na vse mogoče načine, od takih, v katerih novopečeni očka fascinirano opisuje le-to, kako je Njegova hči uspela zlesti iz plenic, do blogov, ki ne/namenoma izražajo celo vrsto problematičnosti in hierarhij sodobnega družinskega življenja. In če vas zanima predvsem to slednje in če imate poleg tega še radi pravljice, kliknite tukaj.
Avtor: Alenka Švab
Autor: Igor Gojčič, info@geministil, www.geministil.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar